Mladinski center TržičInfo točka M-LAB - Zaposlitvena priložnost za mlade

Področja dela

Naša področja dela so zelo široka, tako se npr. srečujemo z različnimi stiskami in problemi, ki se pojavijo zaradi materialne ogroženosti posameznika ali družine, različnih odvisnosti, neurejenih statusnih razmerij ali zaradi težav v duševnem zdravju. Izvajamo pa tudi postopke v zvezi s pridobitvijo pravic do materialnih pomoči kot so denarne socialne pomoči, porodniško nadomestilo, otroški dodatek, dodatek za veliko družino.

Področja so razdeljena na naslednje sklope, ki si jih lahko podrobneje ogledate spodaj.

CSD Tržič ima tudi nalogo, da posreduje uporabnikom informacije in jih tudi usmerja v programe pomoči izven centra. Njegova naloga je, da postane stičišče različnih izvajalcev in da vzpostavi informacijsko polje o potrebah in ponudbi storitev v Občini Tržič ter da ustvarja pogoje za pluralno definiranje socialno varstvenih potreb in prioritet v lokalni skupnosti. Javnost na območju občine mora obveščati in ozaveščati, to pa izvaja tudi preko organizacije in koordinacije skupnostnih timov za posamezna problemska področja in povezovanja akterjev in programov. Daje pobude za razvoj novih programov in sodeluje pri načrtovanju in razvijanju novih programov, tudi programom akterjev iz nevladnega in zasebnega sektorja. Plod dela na tem področju v letu 2004 je tako povezava vseh akterjev na področju dela z mladimi v Občini Tržič in vzpostavitev Mladinskega centra Tržič.

Varstvo družine

Urejanje stikov razvezanih staršev z otrokom je eno od zahtevnejših področij, saj starši v lastnih čustvenih stiskah pogosto ne zmorejo videti dejanskih potreb in pravice otroka do obeh staršev. Staršem ob tem skušamo predstaviti, da se z razvezo oziroma razpadom izvenzakonske skupnosti spremeni le njuna partnerska vloga, starševstvo pa naj bi bilo še naprej čimbolj enakovredno in sodelujoče. Usmerjamo jih v poglobljeno razmišljanje o potrebah otrok po obeh starših ter o čustvenih stiskah, ki jih otroci doživljajo ob razpadu družine, reorganizaciji družine in omejenih stikih z enim od staršev.

Delo na področju varstva družine zajema naslednje vsebine:

  • oblikovanje mnenj glede varstva, vzgoje in oskrbe otrok ob ločitvi staršev in posredovanje le-teh sodišču,
  • urejanje drugih vprašanj v primeru roditeljskih sporov, ki pomembno vplivajo na otrokov razvoj,
  • pomoč pri urejanju težav ob razpadu izvenzakonske skupnosti,
  • urejanje statusnih vprašanj otrok (sprememba imena, priimka, državljanstva),
  • svetovalni razgovori v razveznih postopkih,
  • partnersko in zakonsko svetovanje,
  • urejanje stikov otroka s staršem, pri katerem ne živi.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je prenesel pristojnost za odločanje o stikih otrok s staršema in z drugimi pomembnimi osebami, ter pristojnost sklepanja dogovorov staršev o preživljanju skupnih otrok, s centrov za socialno delo na sodišča.

Varstvo otrok prikrajšanih za normalno družinsko življenje

Center za socialno delo ima zakonske dolžnosti, da spremlja, skrbi in zavaruje otroka. Je tisti vodilni organ, ki je dolžan sprejeti informacije vseh drugih služb, ki so vpletene v problem zaščite otrok. Kot javni zavod ima določena pooblastila za izvajanje ukrepov v zaščito otrok, ima pa tudi povezovalno in koordinacijsko vlogo pri obravnavi ogroženih otrok.

Obravnava ogroženih otrok temelji na celostnem obravnavanju, kjer je vodilno načelo za strokovno sodelovanje na tem področju, upoštevanje koristi in pravic otrok in družine. Organizirano imamo medinstitucionalno sodelovanje različnih služb, zato imamo oblikovane interne in razširjene time za zaščito otrok. Sodelovanje različnih ustanov in strokovnjakov zaradi njihovih različnih vlog in poslanstva zagotavlja integracijo različnih pristopov v obravnavanju ogroženih otrok in njihovih družin: terapevtska obravnava, nadzorstvo nad otrokom in zaščita otrok. Ugotavljanje, pomoč in ukrepi za zaščito otroka pred ogrožanjem so usmerjeni v družinski sistem, katerega del je ogrožen otrok. Upoštevajo se zaščitni dejavniki in viri moči vsakega posameznika kot družinske celote.

V primerih, ko socialne stiske in težave izhajajo iz neurejenih odnosov v družini, kadar družina išče strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi zaotroke, ko družina nima zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev, takrat nudimo strokovno svetovanje in pomoč. Družini nudimo strokovno podporo in jo usmerjamo k bolj samostojnemu funkcioniranju. Ko izčrpamo vse možnosti svetovalnega dela z družino in se razmere v družini ne spremenijo, se odločimo za izvajanje ukrepov za zaščito otrok.

Rejništvo

Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če Center za socialno delo glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših. Če je zdrav razvoj otrok iz kakršnih koli razlogov v družini ogrožen, Center za socialno delo otroku začasno zagotoviti bivanje v drugi družini (rejniški). Tako otroku kot staršem je potrebno pomagati, da na čim manj boleč način prebrodijo krizno obdobje in če se le da, začnejo ob strokovni pomoči z urejanjem družinske situacije tako, da se otrok lahko vrne domov. Center za socialno delo si prizadeva, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo. Rejništvo opravlja rejniška družina.

Rejnik mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti:

  • imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
  • in mora biti polnoleten.

Posvojitve

Posvojitev otroka je oblika družbenega varstva otrok, čigar starši so umrli, so se otroku odpovedali ali iz kakršnihkoli razlogov ne morejo ali ne želijo skrbeti za otroka. Otroku se poiščejo taki starši, ki jim bodo nudili urejen in varen dom. S posvojitvijo se posvojenec popolnoma izloči iz družine naravnih staršev in povsem preide v družino posvojiteljev; v rojstno matično knjigo se posvojitelji vpišejo kot posvojenčevi starši. Posvojitve ni mogoče razvezati. S posvojitvijo nastanejo med posvojencem in posvojiteljem enaka razmerja kot med starši in otroci, prenehajo pa pravice in dolžnosti med posvojencem in njegovimi biološkimi starši.

Otroci in mladostniki s težavami v odraščanju

V Centru za socialno delo nudimo pomoč otrokom in mladostnikom, ki se znajdejo v težavah in njihovim staršem. Otroci in mladostniki opozarjajo nase in na svoje težave na različne načine. Starši pa se tudi srečujejo pri vzgoji otrok in mladostnikov s težavami glede postavljanja meja, s težavami v komuniciranju. Oboji imajo možnost, da pridejo in se pogovorijo, skupaj se dogovorimo, kako naprej in kaj mora vsak od njih storiti.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa nalaga Centrom za socialno delo tudi, da sme sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj. Za ta ukrep se Center odloči, ko so izčrpane vse ostale možnosti za izboljšanje mladostnikovega položaja.

V primeru, da otrok ali mladostnik že stori kaznivo dejanje, sodišče o tem obvesti Center za socialno delo. Če gre za otroka, ki je mlajši od 15-ih let (ni še kazensko odgovoren), strokovna delavka opravi razgovor z otrokom in njegovimi starši in jih obvesti o možnostih strokovne pomoči.

Mlajši mladoletnik (14 – 16 let) je že kazensko odgovoren. Ko stori kaznivo dejanje mora Center za socialno delo pridobiti podatke o mladoletnikovi zrelosti, okoliščinah, v katerih mladostnik živi, in drugih okoliščinah, ki pomembno vplivajo na njegov razvoj. Center za socialno delo pripravi poročilo za sodišče, ki kasneje izreče vzgojne ukrepe (Ukor, Navodila in prepovedi, Nadzorstvo organa socialnega varstva, Oddaja v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom, Oddaja v zavod za usposabljanje). Center izvaja izrečene ukrepe in sodišču poroča v rednih časovnih presledkih. Starejšim mladoletnikom (16 – 18 let) pa sme sodišče izreči tudi denarno kazen (če ima svoje dohodke). Ko gre za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen pet ali več let zapora, se lahko izreče tudi kazen mladoletniškega zapora. Sočasno se mladostnikom in njihovim staršem ponudi ustrezna strokovna pomoč (v okviru storitve v Centru ali se jih napoti v druge institucije).

Skrbništvo

Skrbništvo za poseben primer zajema varstvo pravic in koristi posamezne osebe, ne pa tudi skrb za njihovo osebo. Gre za določeno vrsto konkretnih opravil oziroma pravnih dejanj, pogosto vezanih za zaščito premoženja.

Za osebo, ki je deležna skrbniškega varstva se uporablja izraz varovanec. Bistvenega pomena za uresničitev namena skrbništva je osebna, neposredna skrb, ki jo nudi skrbnik varovancu.

Skrbništvo je posebna oblika družbenega varstva:

  • mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši,
  • polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi,
  • oseb, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.

Skrbništvo nad odraslimi, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost

Odrasle polnoletne osebe se postavi pod skrbništvo, ko je pravnomočen sklep sodišča o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti. Skrbnik skrbi za varovanca z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje ter upravlja varovančeve premoženjske in druge koristi.

Mladoletno skrbništvo

Kadar starši ne morejo, nočejo ali ne smejo izvrševati roditeljske pravice, se mladoletnik postavi pod skrbništvo. Skrbnik s skrbjo za življenje in zdravje, z vzgojo in izobrazbo, z usposabljanjem za samostojno življenje in delo vsestransko razvije osebnost varovanca, obenem pa se zavarujejo tudi njegove premoženjske pravice in interesi.

Varstvo starejših in invalidnih oseb

Posebnega družbenega varstva so deležne starejše (65 let in več) in invalidne osebe. Področje dela s starejšimi vključuje različne oblike pomoči: strokovna pomoč pri reševanju osebnih stisk, informiranje in pomoč pri nameščanju v dom, pomoč pri uveljavljanju oprostitev plačila domske oskrbe. Invalidi so po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb zmerno, huje in hudo duševno prizadete osebe, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje ter delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Oblike varstva teh oseb po zakonu so:

  • varstvo v splošnih ali posebnih socialnih zavodih,
  • varstvo v drugi družini,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • dodatek za tujo nego in pomoč.

Varstvo v drugi družini se zagotavlja invalidom, ki nimajo družine ali ne morejo živeti v svoji družini in jim glede na naravo in stopnjo invalidnosti ni potrebno stalno varstvo v zavodu.

Invalid, ki mu je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, ima poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu.

Družinski pomočnik

Pravica do izbire družinskega pomočnika je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam ali osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:

  • za katero komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb,
  • ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,
  • za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je za to skrb do zdaj prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek.

O pravici do izbire DP odločba invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Družinski pomočnik je lahko:

  • oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje,
  • oseba, ki bi se lahko štela za brezposelno osebo po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za pomen brezposelnosti ali se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela,
  • oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom do polnega delovnega časa pri delodajalcu,
  • oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov.

Družinskemu pomočniku pripada pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika. Če pa je izbrani družinski pomočnik zapustil trg dela ali se odjavil iz evidence brezposelnih oseb pozneje, mu pravica pripada s prvim naslednjim dnem po dnevu, ko je zapustil trg dela, oziroma se odjavil iz evidence brezposelnih. Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oz. sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim delovnim časom do polnega. Del sredstev za plačilo DP se zagotavi iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč (po kateremkoli predpisu). Občina od bruto zneska plača vse potreben prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev.

Denarna socialna pomoč

V skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07-popr. In 114/06 ZUTPG), se z denarno socialno pomočjo upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, ki so po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka.

Od 01.07.2008 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 221,70 €.

Z denarno socialno pomočjo se upravičencu za čas bivanja v RS, zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, v višini , ki omogoča preživetje.

Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi z Zakonom o socialnem varstvu.

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle, oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti pod višino, cenzusom za posameznika, oziroma družino. Če dohodkov sploh nimajo, prejmejo navedeni znesek v celoti, sicer pa v višini razlike med lastnimi dohodki in osnovnim zneskom minimalnega dohodka, določenega za posameznika ali družino. Poleg tega cenzusa je pri presoji upravičenosti pomembno zlasti, ali ima posameznik oziroma družina premoženje, s katerim bi se lahko preživljala, ali je uveljavljala vse druge pravice (socialna pomoč je namreč zadnja v sistemu vseh pravic, ko so že bile izčrpane vse druge možnosti za preživetje) in ali je oseba sama aktivna pri reševanju svojega problema. Slednje je pomembno zlasti za vse, ki lahko delajo in morajo biti zato prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, se vključevati v ponujene programe aktivne politike zaposlovanja ter biti tudi sami aktivni pri iskanju zaposlitve.

Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana je v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, določena po naslednjih merilih:

  • samska oseba in prva odrasla oseba v družini: 1
  • vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 0,7
  • otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja: 0,3

Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30% osnovnega zneska minimalnega dohodka.

V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka, se višina minimalnega dohodka za otroka, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka in dodatek za enostarševsko družino, določita v polovični višini.

Minimalni dohodek, do katerega je mogoče pridobiti denarno socialno pomoč, od 01.07.2008 znaša:

  • samska oseba in prva odrasla oseba v družini: 221,70 €
  • vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 155,19 €
  • otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja: 66,51 €
  • dodatek za enostarševsko družino: 66,51 €

Primer

3 članska družina brez dohodkov.

Cenzus: 221,70 € + 155,19 € + 66,51 € = 443,40 € (višina denarne socialne pomoči)

Oče (vlagatelj): 221,70 €
Mama (druga odrasla oseba v družini):155,19 €
Otrok, ki so ga starši dolžni preživljati: 66,51 €

Primer

3 članska družina, ki ima lastni dohodek (povprečje neto dohodkov, prejetih v zadnjih treh mesecih, pred mesecem vložitve vloge), v višini npr. 380,00 €.

Osnovni znesek minimalnega dohodka: 443,40 €
Lastni dohodek družine: 380,00 €
Višina denarne socialne pomoči: 63,40 €

V lastni dohodek po Zakonu o socialnem varstvu se štejejo (neto dohodki in prejemki): plača in prejemki iz dela (nadomestilo plače – bolniška, stimulacije in bonitete), pokojnina, drugi prejemki po ZPIZ (invalidnina, varstveni dodatek, odpravnina, oskrbnina…), prejemki po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (denarno nadomestilo za brezposelnost, denarna pomoč za brezposelnost), prejemki po predpisih o družinskih prejemkih (porodniška, starševski dodatek…), nagrada za rejnico, nadomestilo za invalidnost po ZDVDTPO, prejemki po vojnih zakonih (veteranski dodatek, invalidski dodatek, invalidnina, oskrbnina…), preživnina, nadomestilo preživnine, posredno ugotovljeni dohodki in prejemki, dohodki iz premoženja (udeležba pri dobičku, najemnine), prejemki preko študentskega dela, dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, dohodek na panj, subvencije, dohodek iz dejavnosti, dediščine, darila, odpravnine, jubilejne nagrade, regres, dividende.

Od lastnega dohodka se odštejejo preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova.

V lastni dohodek po Zakonu o socialnem varstvu se ne štejejo: dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, pomoč za opremo novorojenca, stroški za prevoz na delo in prehrano med delom, drugi prejemki, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje in izobraževanje, sredstva, namenjena odpravi posledic elementarne nesreče, denarna socialna pomoč po Zakonu o socialnem varstvu in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti.

Trajanje pravice

Prvič se dodeli največ za tri mesece. Ponovno se lahko dodeli največ za šest mesecev (odvisno od okoliščin; presodi jih uradna oseba na centru za socialno delo). Ko ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca (starost nad 60 let, bolezen ali invalidnost), se lahko dodeli največ za obdobje enega leta upravičencu nad 60 let in tistemu, ki je trajno nezmožen za delo in je brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov ter brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, in živi doma, se dodeli trajna denarna socialna pomoč.

Povečanje denarne socialne pomoči

Za dodatek za pomoč in postrežbo, če je upravičencu za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in te pomoči ne prejema iz drugega naslova.

Denarne socialne pomoči se ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (trenutno 221,70 × 60=13.302 €). Kot premoženje po Zakonu o socialnem varstvu se ne upošteva: stanovanje, v katerem posameznik ali družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje, premoženje, ki daje dohodke, ki se po Zakonu o socialnem varstvu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovina iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, osebno vozilo v vrednosti do višine 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (trenutno 221,70 € × 35 = 7.759,50 €).

Center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi, oziroma družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka zagotovljen ali delno zagotovljen, ker ima prihranke, oziroma premoženje, ki omogoča preživetje, se najmanj 30 dni nahaja v bolnišnici ali drugi ustanovi in sama ni zavezana k plačilu ali je zavezana k delnemu plačilu stroškov, živi z osebami, oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu (zagotovljena osnovna oskrba: bivanje in prehrana), ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način.

Center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku tudi samski osebi, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu, oziroma dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje.

V primeru znižanja se od denarne socialne pomoči odšteje 30% minimalnega dohodka, ki bi tej osebi pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov.

Krivdni razlogi

Ne glede na pomanjkanje sredstev za preživljanje oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči, če se ugotovi, da je brez teh sredstev po lastni krivdi.

Izredna denarna socialna pomoč

Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje, upravičenec pa je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena.

Upravičenec je dolžan v roku 15 dni po prejetju pomoči predložiti pristojnemu centru za socialno delo dokazila o porabi sredstev. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.

Poznamo dve kategoriji izredne denarne socialne pomoči:

  • za obdobje – dodeli se za obdobje, kadar center za socialno delo ugotovi, da gre za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca
  • enkratna – dodeli se v enkratnem znesku, kadar gre za trenutno materialno ogroženost.

Vloga za denarno socialno pomoč

Vlogo za denarno socialno pomoč je treba vložiti pri pristojnem centru za socialno delo na posebnem obrazcu, priložiti pa je treba dokazila, ki so navedena na koncu obrazca. Obrazce lahko najdete in si jih natisnete tudi na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Med prejemanjem denarne socialne pomoči je upravičenec v osmih dneh dolžan sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na prejemanje te pomoči (spremembe glede družinskih članov, dohodkov, ipd.).

O upravičenosti do denarne socialne pomoči izda pristojni center za socialno delo odločbo, zoper katero se upravičenec lahko pritoži, v roku 15 dni od vročitve odločbe na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Dodatne informacije lahko dobite pri strokovni delavki Mateji Gubič (tel.: (04) 5971 203.

Starševski dodatek

Pravico do starševskega dodatka ima mati pod pogoji, da je državljanka Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji in da je otrok državljan Republike Slovenije. Je denarna socialna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Oče pa ima pravico pod enakimi pogoji kot mati, če mati:

  • zapusti otroka,
  • sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma začne opravljati samostojno dejavnost,
  • trajno ali začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo,
  • umre.

Pravica se uveljavlja pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču. Mati mora pravico uveljavljati 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka; če pa uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna od prvega naslednjega meseca po vložitvi vloge. Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka, če se pravico uveljavlja v zgoraj navedenih rokih; v nasprotnem primeru pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je vloga vložena in traja dokler otrok ne dopolni 365 dni starosti.

Porodniški dopust

Porodniški dopust je dopust, namenjen pripravi na porod in negi in varstvu otroka takoj po porodu. Pravico do porodniškega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba. Porodniški dopust traja 105 koledarskih dni. Pravico se uveljavlja 60 dni pred predvidenim datumom poroda na podlagi potrdila ginekologa. Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Mati pa se lahko odloči tudi, da bo nastopila porodniški dopust 42 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar mora vedeti, da je skupno trajanje porodniškega dopusta v vsakem primeru 105 dni. Če mati ne nastopi porodniškega dopusta 28 oziroma 42 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka. Oče ali druga oseba lahko uveljavlja pravico do porodniškega dopusta, če mati otroka umre, zapusti otroka ali če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za delo. V primeru, da je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke lahko z njenim soglasjem uveljavlja pravico do porodniškega dopusta oče otroka ali eden od starih staršev. Oče ali druga oseba ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu 77 dni (105 dni minus 28 dni). Dopust je skrajšan še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba nastopi porodniški dopust.

Varstvo otrok rojenih izven zakona in urejanje preživninskih zadev

Urejanje očetovstva

Pri rojstvu otroka zunaj zakonske zveze se starši najpogosteje soočajo s postopkom urejanja očetovstva. Slednjega lahko uredijo s pripoznanjem ali v postopku pred pristojnim sodiščem. Pripoznanje očetovstva je prostovoljna izjava določenega moškega, da je on oče nezakonskega otroka. Pripoznanje se lahko da pred matičarjem, v javni listini, v oporoki ali pa pred Centrom za socialno delo.

Urejanje preživninskih zadev

V slovenski pravni ureditvi velja vzajemna dolžnost preživljanja med člani družine – med starši in otroki, pod posebnimi pogoji pa tudi med otrokom in zakoncem njegovega roditelja (med pastorkom, pastorko in očimom, mačeho), – med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema. Na področju preživljanja je prišlo po 1. 5. 2004, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, do naslednjih sprememb pri urejanju preživnine. Med starši in otroci je urejanje preživnine v pristojnosti sodišč v nepravdnem ali pravdnem postopku. V obratnem razmerju, ko so k preživljanju svojih staršev zavezani otroci, se ureditev preživnine uredi z notarskim sporazumom o preživljanju ali sodno odločbo; med samimi zakonci pa se o preživnini zakonca sporazumeta pred notarjem v obliki izvršilnega notarskega zapisa ali v primeru spora o obstoju pravice do preživljanja o tem odloči sodišče. Najpogosteje se ta potreba pojavlja ob razvezi, odločitev v razvezni sodbi. V kolikor o preživljanju ni bilo odločeno ob razvezi, lahko zakonec to pravico zahteva s posebno tožbo tudi še v roku enega leta od pravnomočne razveze. Novela izrecno določa še o prenehanju pravice do preživljanja po bivšem zakoncu. Nova zakonodaja sledi večji pravni varnosti vseh udeleženih v preživninskem razmerju. Hkrati pa je še vedno odprta pot k dogovarjanju o preživnini. Razlika je v tem, da o preživninskih predlogih presoja sodišče, ki nastopa v vlogi zavezanca za varstvo otrokove koristi in notariat. Sedanja zakonodaja tudi spodbuja starše, da se o preživljanju otroka dogovarjajo, v kolikor sami tega ne zmorejo, pa s pomočjo strokovne pomoči pri Centru za socialno delo. Vloga strokovnega delavca na področju preživljanja na CSD je, da seznani uporabnike:

  • o pomembnosti urejanja preživnine,
  • kdaj je to vprašanje potrebno urediti,
  • s potmi urejanja preživnine,
  • kaj to razmerje zagotavlja v življenju otroka za njegov osebnostni razvoj in
  • nadalje, da starše vodi v enotno videnje, ki sledi koristi otroka oziroma jim pomaga, da dosežejo sporazum.

Če se starši sporazumejo pri Centru za socialno delo se lahko o tem zapiše zapisniška izjava, predlog dogovora, kar predložijo sodišču ali se na osnovi tega zapiše mnenje. V zakonski noveli je sedaj izrecno določena starostna meja upravičenca. Starši so otroka dolžni preživljati starši tudi po dopolnjeni polnoletnosti, v kolikor se redno šola, kar se smatra, da redno opravlja šolske oziroma študijske obveznosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta njegove starosti.