Področja dela

Naša področja dela so zelo široka, tako se npr. srečujemo z različnimi stiskami in problemi, ki se pojavijo zaradi materialne ogroženosti posameznika ali družine, različnih odvisnosti, neurejenih statusnih razmerij ali zaradi težav v duševnem zdravju. Izvajamo pa tudi postopke v zvezi s pridobitvijo pravic do materialnih pomoči kot so denarne socialne pomoči, porodniško nadomestilo, otroški dodatek, dodatek za veliko družino.

Področja so razdeljena na naslednje sklope, ki si jih lahko podrobneje ogledate spodaj.

CSD Tržič ima tudi nalogo, da posreduje uporabnikom informacije in jih tudi usmerja v programe pomoči izven centra. Njegova naloga je, da postane stičišče različnih izvajalcev in da vzpostavi informacijsko polje o potrebah in ponudbi storitev v Občini Tržič ter da ustvarja pogoje za pluralno definiranje socialno varstvenih potreb in prioritet v lokalni skupnosti. Javnost na območju občine mora obveščati in ozaveščati, to pa izvaja tudi preko organizacije in koordinacije skupnostnih timov za posamezna problemska področja in povezovanja akterjev in programov. Daje pobude za razvoj novih programov in sodeluje pri načrtovanju in razvijanju novih programov, tudi programom akterjev iz nevladnega in zasebnega sektorja. Plod dela na tem področju v letu 2004 je tako povezava vseh akterjev na področju dela z mladimi v Občini Tržič in vzpostavitev Mladinskega centra Tržič.

Varstvo družine

Urejanje stikov razvezanih staršev z otrokom je eno od zahtevnejših področij, saj starši v lastnih čustvenih stiskah pogosto ne zmorejo videti dejanskih potreb in pravice otroka do obeh staršev. Staršem ob tem skušamo predstaviti, da se z razvezo oziroma razpadom izvenzakonske skupnosti spremeni le njuna partnerska vloga, starševstvo pa naj bi bilo še naprej čimbolj enakovredno in sodelujoče. Usmerjamo jih v poglobljeno razmišljanje o potrebah otrok po obeh starših ter o čustvenih stiskah, ki jih otroci doživljajo ob razpadu družine, reorganizaciji družine in omejenih stikih z enim od staršev.

Delo na področju varstva družine zajema naslednje vsebine:

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je prenesel pristojnost za odločanje o stikih otrok s staršema in z drugimi pomembnimi osebami, ter pristojnost sklepanja dogovorov staršev o preživljanju skupnih otrok, s centrov za socialno delo na sodišča.

Varstvo otrok prikrajšanih za normalno družinsko življenje

Center za socialno delo ima zakonske dolžnosti, da spremlja, skrbi in zavaruje otroka. Je tisti vodilni organ, ki je dolžan sprejeti informacije vseh drugih služb, ki so vpletene v problem zaščite otrok. Kot javni zavod ima določena pooblastila za izvajanje ukrepov v zaščito otrok, ima pa tudi povezovalno in koordinacijsko vlogo pri obravnavi ogroženih otrok.

Obravnava ogroženih otrok temelji na celostnem obravnavanju, kjer je vodilno načelo za strokovno sodelovanje na tem področju, upoštevanje koristi in pravic otrok in družine. Organizirano imamo medinstitucionalno sodelovanje različnih služb, zato imamo oblikovane interne in razširjene time za zaščito otrok. Sodelovanje različnih ustanov in strokovnjakov zaradi njihovih različnih vlog in poslanstva zagotavlja integracijo različnih pristopov v obravnavanju ogroženih otrok in njihovih družin: terapevtska obravnava, nadzorstvo nad otrokom in zaščita otrok. Ugotavljanje, pomoč in ukrepi za zaščito otroka pred ogrožanjem so usmerjeni v družinski sistem, katerega del je ogrožen otrok. Upoštevajo se zaščitni dejavniki in viri moči vsakega posameznika kot družinske celote.

V primerih, ko socialne stiske in težave izhajajo iz neurejenih odnosov v družini, kadar družina išče strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi zaotroke, ko družina nima zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev, takrat nudimo strokovno svetovanje in pomoč. Družini nudimo strokovno podporo in jo usmerjamo k bolj samostojnemu funkcioniranju. Ko izčrpamo vse možnosti svetovalnega dela z družino in se razmere v družini ne spremenijo, se odločimo za izvajanje ukrepov za zaščito otrok.

Rejništvo

Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če Center za socialno delo glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših. Če je zdrav razvoj otrok iz kakršnih koli razlogov v družini ogrožen, Center za socialno delo otroku začasno zagotoviti bivanje v drugi družini (rejniški). Tako otroku kot staršem je potrebno pomagati, da na čim manj boleč način prebrodijo krizno obdobje in če se le da, začnejo ob strokovni pomoči z urejanjem družinske situacije tako, da se otrok lahko vrne domov. Center za socialno delo si prizadeva, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo. Rejništvo opravlja rejniška družina.

Rejnik mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti:

Posvojitve

Posvojitev otroka je oblika družbenega varstva otrok, čigar starši so umrli, so se otroku odpovedali ali iz kakršnihkoli razlogov ne morejo ali ne želijo skrbeti za otroka. Otroku se poiščejo taki starši, ki jim bodo nudili urejen in varen dom. S posvojitvijo se posvojenec popolnoma izloči iz družine naravnih staršev in povsem preide v družino posvojiteljev; v rojstno matično knjigo se posvojitelji vpišejo kot posvojenčevi starši. Posvojitve ni mogoče razvezati. S posvojitvijo nastanejo med posvojencem in posvojiteljem enaka razmerja kot med starši in otroci, prenehajo pa pravice in dolžnosti med posvojencem in njegovimi biološkimi starši.

Otroci in mladostniki s težavami v odraščanju

V Centru za socialno delo nudimo pomoč otrokom in mladostnikom, ki se znajdejo v težavah in njihovim staršem. Otroci in mladostniki opozarjajo nase in na svoje težave na različne načine. Starši pa se tudi srečujejo pri vzgoji otrok in mladostnikov s težavami glede postavljanja meja, s težavami v komuniciranju. Oboji imajo možnost, da pridejo in se pogovorijo, skupaj se dogovorimo, kako naprej in kaj mora vsak od njih storiti.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa nalaga Centrom za socialno delo tudi, da sme sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj. Za ta ukrep se Center odloči, ko so izčrpane vse ostale možnosti za izboljšanje mladostnikovega položaja.

V primeru, da otrok ali mladostnik že stori kaznivo dejanje, sodišče o tem obvesti Center za socialno delo. Če gre za otroka, ki je mlajši od 15-ih let (ni še kazensko odgovoren), strokovna delavka opravi razgovor z otrokom in njegovimi starši in jih obvesti o možnostih strokovne pomoči.

Mlajši mladoletnik (14 – 16 let) je že kazensko odgovoren. Ko stori kaznivo dejanje mora Center za socialno delo pridobiti podatke o mladoletnikovi zrelosti, okoliščinah, v katerih mladostnik živi, in drugih okoliščinah, ki pomembno vplivajo na njegov razvoj. Center za socialno delo pripravi poročilo za sodišče, ki kasneje izreče vzgojne ukrepe (Ukor, Navodila in prepovedi, Nadzorstvo organa socialnega varstva, Oddaja v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom, Oddaja v zavod za usposabljanje). Center izvaja izrečene ukrepe in sodišču poroča v rednih časovnih presledkih. Starejšim mladoletnikom (16 – 18 let) pa sme sodišče izreči tudi denarno kazen (če ima svoje dohodke). Ko gre za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen pet ali več let zapora, se lahko izreče tudi kazen mladoletniškega zapora. Sočasno se mladostnikom in njihovim staršem ponudi ustrezna strokovna pomoč (v okviru storitve v Centru ali se jih napoti v druge institucije).

Skrbništvo

Skrbništvo za poseben primer zajema varstvo pravic in koristi posamezne osebe, ne pa tudi skrb za njihovo osebo. Gre za določeno vrsto konkretnih opravil oziroma pravnih dejanj, pogosto vezanih za zaščito premoženja.

Za osebo, ki je deležna skrbniškega varstva se uporablja izraz varovanec. Bistvenega pomena za uresničitev namena skrbništva je osebna, neposredna skrb, ki jo nudi skrbnik varovancu.

Skrbništvo je posebna oblika družbenega varstva:

Skrbništvo nad odraslimi, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost

Odrasle polnoletne osebe se postavi pod skrbništvo, ko je pravnomočen sklep sodišča o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti. Skrbnik skrbi za varovanca z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje ter upravlja varovančeve premoženjske in druge koristi.

Mladoletno skrbništvo

Kadar starši ne morejo, nočejo ali ne smejo izvrševati roditeljske pravice, se mladoletnik postavi pod skrbništvo. Skrbnik s skrbjo za življenje in zdravje, z vzgojo in izobrazbo, z usposabljanjem za samostojno življenje in delo vsestransko razvije osebnost varovanca, obenem pa se zavarujejo tudi njegove premoženjske pravice in interesi.

Varstvo starejših in invalidnih oseb

Posebnega družbenega varstva so deležne starejše (65 let in več) in invalidne osebe. Področje dela s starejšimi vključuje različne oblike pomoči: strokovna pomoč pri reševanju osebnih stisk, informiranje in pomoč pri nameščanju v dom, pomoč pri uveljavljanju oprostitev plačila domske oskrbe. Invalidi so po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb zmerno, huje in hudo duševno prizadete osebe, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje ter delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Oblike varstva teh oseb po zakonu so:

Varstvo v drugi družini se zagotavlja invalidom, ki nimajo družine ali ne morejo živeti v svoji družini in jim glede na naravo in stopnjo invalidnosti ni potrebno stalno varstvo v zavodu.

Invalid, ki mu je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, ima poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu.

Družinski pomočnik

Pravica do izbire družinskega pomočnika je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam ali osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:

O pravici do izbire DP odločba invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Družinski pomočnik je lahko:

Družinskemu pomočniku pripada pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika. Če pa je izbrani družinski pomočnik zapustil trg dela ali se odjavil iz evidence brezposelnih oseb pozneje, mu pravica pripada s prvim naslednjim dnem po dnevu, ko je zapustil trg dela, oziroma se odjavil iz evidence brezposelnih. Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oz. sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim delovnim časom do polnega. Del sredstev za plačilo DP se zagotavi iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč (po kateremkoli predpisu). Občina od bruto zneska plača vse potreben prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev.

Denarna socialna pomoč,redna in izredna

http://www.mddsz.gov.si/

http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/nova_socialna_zakonodaja/