Mladinski center TržičInfo točka M-LAB - Zaposlitvena priložnost za mlade

Področja dela

Naša področja dela so zelo široka, tako se npr. srečujemo z različnimi stiskami in problemi, ki se pojavijo zaradi materialne ogroženosti posameznika ali družine, različnih odvisnosti, neurejenih statusnih razmerij ali zaradi težav v duševnem zdravju. Izvajamo pa tudi postopke v zvezi s pridobitvijo pravic do materialnih pomoči kot so denarne socialne pomoči, porodniško nadomestilo, otroški dodatek, dodatek za veliko družino.

Področja so razdeljena na naslednje sklope, ki si jih lahko podrobneje ogledate spodaj.

CSD Tržič ima tudi nalogo, da posreduje uporabnikom informacije in jih tudi usmerja v programe pomoči izven centra. Njegova naloga je, da postane stičišče različnih izvajalcev in da vzpostavi informacijsko polje o potrebah in ponudbi storitev v Občini Tržič ter da ustvarja pogoje za pluralno definiranje socialno varstvenih potreb in prioritet v lokalni skupnosti. Javnost na območju občine mora obveščati in ozaveščati, to pa izvaja tudi preko organizacije in koordinacije skupnostnih timov za posamezna problemska področja in povezovanja akterjev in programov. Daje pobude za razvoj novih programov in sodeluje pri načrtovanju in razvijanju novih programov, tudi programom akterjev iz nevladnega in zasebnega sektorja. Plod dela na tem področju v letu 2004 je tako povezava vseh akterjev na področju dela z mladimi v Občini Tržič in vzpostavitev Mladinskega centra Tržič.

Varstvo družine

Urejanje stikov razvezanih staršev z otrokom je eno od zahtevnejših področij, saj starši v lastnih čustvenih stiskah pogosto ne zmorejo videti dejanskih potreb in pravice otroka do obeh staršev. Staršem ob tem skušamo predstaviti, da se z razvezo oziroma razpadom izvenzakonske skupnosti spremeni le njuna partnerska vloga, starševstvo pa naj bi bilo še naprej čimbolj enakovredno in sodelujoče. Usmerjamo jih v poglobljeno razmišljanje o potrebah otrok po obeh starših ter o čustvenih stiskah, ki jih otroci doživljajo ob razpadu družine, reorganizaciji družine in omejenih stikih z enim od staršev.

Delo na področju varstva družine zajema naslednje vsebine:

  • oblikovanje mnenj glede varstva, vzgoje in oskrbe otrok ob ločitvi staršev in posredovanje le-teh sodišču,
  • urejanje drugih vprašanj v primeru roditeljskih sporov, ki pomembno vplivajo na otrokov razvoj,
  • pomoč pri urejanju težav ob razpadu izvenzakonske skupnosti,
  • urejanje statusnih vprašanj otrok (sprememba imena, priimka, državljanstva),
  • svetovalni razgovori v razveznih postopkih,
  • partnersko in zakonsko svetovanje,
  • urejanje stikov otroka s staršem, pri katerem ne živi.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je prenesel pristojnost za odločanje o stikih otrok s staršema in z drugimi pomembnimi osebami, ter pristojnost sklepanja dogovorov staršev o preživljanju skupnih otrok, s centrov za socialno delo na sodišča.

Varstvo otrok prikrajšanih za normalno družinsko življenje

Center za socialno delo ima zakonske dolžnosti, da spremlja, skrbi in zavaruje otroka. Je tisti vodilni organ, ki je dolžan sprejeti informacije vseh drugih služb, ki so vpletene v problem zaščite otrok. Kot javni zavod ima določena pooblastila za izvajanje ukrepov v zaščito otrok, ima pa tudi povezovalno in koordinacijsko vlogo pri obravnavi ogroženih otrok.

Obravnava ogroženih otrok temelji na celostnem obravnavanju, kjer je vodilno načelo za strokovno sodelovanje na tem področju, upoštevanje koristi in pravic otrok in družine. Organizirano imamo medinstitucionalno sodelovanje različnih služb, zato imamo oblikovane interne in razširjene time za zaščito otrok. Sodelovanje različnih ustanov in strokovnjakov zaradi njihovih različnih vlog in poslanstva zagotavlja integracijo različnih pristopov v obravnavanju ogroženih otrok in njihovih družin: terapevtska obravnava, nadzorstvo nad otrokom in zaščita otrok. Ugotavljanje, pomoč in ukrepi za zaščito otroka pred ogrožanjem so usmerjeni v družinski sistem, katerega del je ogrožen otrok. Upoštevajo se zaščitni dejavniki in viri moči vsakega posameznika kot družinske celote.

V primerih, ko socialne stiske in težave izhajajo iz neurejenih odnosov v družini, kadar družina išče strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi zaotroke, ko družina nima zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev, takrat nudimo strokovno svetovanje in pomoč. Družini nudimo strokovno podporo in jo usmerjamo k bolj samostojnemu funkcioniranju. Ko izčrpamo vse možnosti svetovalnega dela z družino in se razmere v družini ne spremenijo, se odločimo za izvajanje ukrepov za zaščito otrok.

Rejništvo

Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če Center za socialno delo glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših. Če je zdrav razvoj otrok iz kakršnih koli razlogov v družini ogrožen, Center za socialno delo otroku začasno zagotoviti bivanje v drugi družini (rejniški). Tako otroku kot staršem je potrebno pomagati, da na čim manj boleč način prebrodijo krizno obdobje in če se le da, začnejo ob strokovni pomoči z urejanjem družinske situacije tako, da se otrok lahko vrne domov. Center za socialno delo si prizadeva, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo. Rejništvo opravlja rejniška družina.

Rejnik mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti:

  • imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
  • in mora biti polnoleten.

Posvojitve

Posvojitev otroka je oblika družbenega varstva otrok, čigar starši so umrli, so se otroku odpovedali ali iz kakršnihkoli razlogov ne morejo ali ne želijo skrbeti za otroka. Otroku se poiščejo taki starši, ki jim bodo nudili urejen in varen dom. S posvojitvijo se posvojenec popolnoma izloči iz družine naravnih staršev in povsem preide v družino posvojiteljev; v rojstno matično knjigo se posvojitelji vpišejo kot posvojenčevi starši. Posvojitve ni mogoče razvezati. S posvojitvijo nastanejo med posvojencem in posvojiteljem enaka razmerja kot med starši in otroci, prenehajo pa pravice in dolžnosti med posvojencem in njegovimi biološkimi starši.

Otroci in mladostniki s težavami v odraščanju

V Centru za socialno delo nudimo pomoč otrokom in mladostnikom, ki se znajdejo v težavah in njihovim staršem. Otroci in mladostniki opozarjajo nase in na svoje težave na različne načine. Starši pa se tudi srečujejo pri vzgoji otrok in mladostnikov s težavami glede postavljanja meja, s težavami v komuniciranju. Oboji imajo možnost, da pridejo in se pogovorijo, skupaj se dogovorimo, kako naprej in kaj mora vsak od njih storiti.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa nalaga Centrom za socialno delo tudi, da sme sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj. Za ta ukrep se Center odloči, ko so izčrpane vse ostale možnosti za izboljšanje mladostnikovega položaja.

V primeru, da otrok ali mladostnik že stori kaznivo dejanje, sodišče o tem obvesti Center za socialno delo. Če gre za otroka, ki je mlajši od 15-ih let (ni še kazensko odgovoren), strokovna delavka opravi razgovor z otrokom in njegovimi starši in jih obvesti o možnostih strokovne pomoči.

Mlajši mladoletnik (14 – 16 let) je že kazensko odgovoren. Ko stori kaznivo dejanje mora Center za socialno delo pridobiti podatke o mladoletnikovi zrelosti, okoliščinah, v katerih mladostnik živi, in drugih okoliščinah, ki pomembno vplivajo na njegov razvoj. Center za socialno delo pripravi poročilo za sodišče, ki kasneje izreče vzgojne ukrepe (Ukor, Navodila in prepovedi, Nadzorstvo organa socialnega varstva, Oddaja v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom, Oddaja v zavod za usposabljanje). Center izvaja izrečene ukrepe in sodišču poroča v rednih časovnih presledkih. Starejšim mladoletnikom (16 – 18 let) pa sme sodišče izreči tudi denarno kazen (če ima svoje dohodke). Ko gre za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen pet ali več let zapora, se lahko izreče tudi kazen mladoletniškega zapora. Sočasno se mladostnikom in njihovim staršem ponudi ustrezna strokovna pomoč (v okviru storitve v Centru ali se jih napoti v druge institucije).

Skrbništvo

Skrbništvo za poseben primer zajema varstvo pravic in koristi posamezne osebe, ne pa tudi skrb za njihovo osebo. Gre za določeno vrsto konkretnih opravil oziroma pravnih dejanj, pogosto vezanih za zaščito premoženja.

Za osebo, ki je deležna skrbniškega varstva se uporablja izraz varovanec. Bistvenega pomena za uresničitev namena skrbništva je osebna, neposredna skrb, ki jo nudi skrbnik varovancu.

Skrbništvo je posebna oblika družbenega varstva:

  • mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši,
  • polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi,
  • oseb, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.

Skrbništvo nad odraslimi, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost

Odrasle polnoletne osebe se postavi pod skrbništvo, ko je pravnomočen sklep sodišča o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti. Skrbnik skrbi za varovanca z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje ter upravlja varovančeve premoženjske in druge koristi.

Mladoletno skrbništvo

Kadar starši ne morejo, nočejo ali ne smejo izvrševati roditeljske pravice, se mladoletnik postavi pod skrbništvo. Skrbnik s skrbjo za življenje in zdravje, z vzgojo in izobrazbo, z usposabljanjem za samostojno življenje in delo vsestransko razvije osebnost varovanca, obenem pa se zavarujejo tudi njegove premoženjske pravice in interesi.

Varstvo starejših in invalidnih oseb

Posebnega družbenega varstva so deležne starejše (65 let in več) in invalidne osebe. Področje dela s starejšimi vključuje različne oblike pomoči: strokovna pomoč pri reševanju osebnih stisk, informiranje in pomoč pri nameščanju v dom, pomoč pri uveljavljanju oprostitev plačila domske oskrbe. Invalidi so po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb zmerno, huje in hudo duševno prizadete osebe, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje ter delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Oblike varstva teh oseb po zakonu so:

  • varstvo v splošnih ali posebnih socialnih zavodih,
  • varstvo v drugi družini,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • dodatek za tujo nego in pomoč.

Varstvo v drugi družini se zagotavlja invalidom, ki nimajo družine ali ne morejo živeti v svoji družini in jim glede na naravo in stopnjo invalidnosti ni potrebno stalno varstvo v zavodu.

Invalid, ki mu je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, ima poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu.

Družinski pomočnik

Pravica do izbire družinskega pomočnika je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam ali osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:

  • za katero komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb,
  • ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,
  • za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je za to skrb do zdaj prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek.

O pravici do izbire DP odločba invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Družinski pomočnik je lahko:

  • oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje,
  • oseba, ki bi se lahko štela za brezposelno osebo po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za pomen brezposelnosti ali se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela,
  • oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom do polnega delovnega časa pri delodajalcu,
  • oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov.

Družinskemu pomočniku pripada pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika. Če pa je izbrani družinski pomočnik zapustil trg dela ali se odjavil iz evidence brezposelnih oseb pozneje, mu pravica pripada s prvim naslednjim dnem po dnevu, ko je zapustil trg dela, oziroma se odjavil iz evidence brezposelnih. Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oz. sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim delovnim časom do polnega. Del sredstev za plačilo DP se zagotavi iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč (po kateremkoli predpisu). Občina od bruto zneska plača vse potreben prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev.

Denarna socialna pomoč

V skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07-popr. In 114/06 ZUTPG), se z denarno socialno pomočjo upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, ki so po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka.

Od 01.07.2010 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 229,52 €.

Z denarno socialno pomočjo se upravičencu za čas bivanja v RS, zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, v višini , ki omogoča preživetje.

Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi z Zakonom o socialnem varstvu.

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle, oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti pod višino, cenzusom za posameznika, oziroma družino. Če dohodkov sploh nimajo, prejmejo navedeni znesek v celoti, sicer pa v višini razlike med lastnimi dohodki in osnovnim zneskom minimalnega dohodka, določenega za posameznika ali družino. Poleg tega cenzusa je pri presoji upravičenosti pomembno zlasti, ali ima posameznik oziroma družina premoženje, s katerim bi se lahko preživljala, ali je uveljavljala vse druge pravice (socialna pomoč je namreč zadnja v sistemu vseh pravic, ko so že bile izčrpane vse druge možnosti za preživetje) in ali je oseba sama aktivna pri reševanju svojega problema. Slednje je pomembno zlasti za vse, ki lahko delajo in morajo biti zato prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, se vključevati v ponujene programe aktivne politike zaposlovanja ter biti tudi sami aktivni pri iskanju zaposlitve.

Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana je v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, določena po naslednjih merilih:

  • samska oseba in prva odrasla oseba v družini: 1
  • vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 0,7
  • otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja: 0,3

Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30% osnovnega zneska minimalnega dohodka.

V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka, se višina minimalnega dohodka za otroka, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka in dodatek za enostarševsko družino, določita v polovični višini.

Minimalni dohodek, do katerega je mogoče pridobiti denarno socialno pomoč, od 01.07.2010 znaša:

  • samska oseba in prva odrasla oseba v družini: 229,52 €
  • vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 160,66 €
  • otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja: 68,86 €
  • dodatek za enostarševsko družino: 68,86 €

Primer

3 članska družina brez dohodkov.

Cenzus: 229,52 € + 160,66 € + 68,86 € = 459,04 € (višina denarne socialne pomoči)

Oče (vlagatelj): 229,52 €
Mama (druga odrasla oseba v družini):160,66 €
Otrok, ki so ga starši dolžni preživljati: 68,86 €

Primer

3 članska družina, ki ima lastni dohodek (povprečje neto dohodkov, prejetih v zadnjih treh mesecih, pred mesecem vložitve vloge), v višini npr. 380,00 €.

Osnovni znesek minimalnega dohodka: 459,04 €
Lastni dohodek družine: 380,00 €
Višina denarne socialne pomoči: 79,04 €

V lastni dohodek po Zakonu o socialnem varstvu se štejejo (neto dohodki in prejemki): plača in prejemki iz dela (nadomestilo plače – bolniška, stimulacije in bonitete), pokojnina, drugi prejemki po ZPIZ (invalidnina, varstveni dodatek, odpravnina, oskrbnina…), prejemki po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (denarno nadomestilo za brezposelnost, denarna pomoč za brezposelnost), prejemki po predpisih o družinskih prejemkih (porodniška, starševski dodatek…), nagrada za rejnico, nadomestilo za invalidnost po ZDVDTPO, prejemki po vojnih zakonih (veteranski dodatek, invalidski dodatek, invalidnina, oskrbnina…), preživnina, nadomestilo preživnine, posredno ugotovljeni dohodki in prejemki, dohodki iz premoženja (udeležba pri dobičku, najemnine), prejemki preko študentskega dela, dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, dohodek na panj, subvencije, dohodek iz dejavnosti, dediščine, darila, odpravnine, jubilejne nagrade, regres, dividende.

Od lastnega dohodka se odštejejo preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova.

V lastni dohodek po Zakonu o socialnem varstvu se ne štejejo: dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, pomoč za opremo novorojenca, stroški za prevoz na delo in prehrano med delom, drugi prejemki, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje in izobraževanje, sredstva, namenjena odpravi posledic elementarne nesreče, denarna socialna pomoč po Zakonu o socialnem varstvu in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti.

Trajanje pravice

Prvič se dodeli največ za tri mesece. Ponovno se lahko dodeli največ za šest mesecev (odvisno od okoliščin; presodi jih uradna oseba na centru za socialno delo). Ko ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca (starost nad 60 let, bolezen ali invalidnost), se lahko dodeli največ za obdobje enega leta upravičencu nad 60 let in tistemu, ki je trajno nezmožen za delo in je brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov ter brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, in živi doma, se dodeli trajna denarna socialna pomoč.

Povečanje denarne socialne pomoči

Za dodatek za pomoč in postrežbo, če je upravičencu za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in te pomoči ne prejema iz drugega naslova.

Denarne socialne pomoči se ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (trenutno 229,52 × 60=13.771,20 €). Kot premoženje po Zakonu o socialnem varstvu se ne upošteva: stanovanje, v katerem posameznik ali družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje, premoženje, ki daje dohodke, ki se po Zakonu o socialnem varstvu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovina iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, osebno vozilo v vrednosti do višine 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (trenutno 229,52 € × 35 = 8.033,20 €).

Center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi, oziroma družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka zagotovljen ali delno zagotovljen, ker ima prihranke, oziroma premoženje, ki omogoča preživetje, se najmanj 30 dni nahaja v bolnišnici ali drugi ustanovi in sama ni zavezana k plačilu ali je zavezana k delnemu plačilu stroškov, živi z osebami, oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu (zagotovljena osnovna oskrba: bivanje in prehrana), ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način.

Center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku tudi samski osebi, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu, oziroma dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje.

V primeru znižanja se od denarne socialne pomoči odšteje 30% minimalnega dohodka, ki bi tej osebi pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov.

Krivdni razlogi

Ne glede na pomanjkanje sredstev za preživljanje oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči, če se ugotovi, da je brez teh sredstev po lastni krivdi.

Izredna denarna socialna pomoč

Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje, upravičenec pa je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena.

Upravičenec je dolžan v roku 15 dni po prejetju pomoči predložiti pristojnemu centru za socialno delo dokazila o porabi sredstev. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.

Poznamo dve kategoriji izredne denarne socialne pomoči:

  • za obdobje – dodeli se za obdobje, kadar center za socialno delo ugotovi, da gre za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca
  • enkratna – dodeli se v enkratnem znesku, kadar gre za trenutno materialno ogroženost.

Vloga za denarno socialno pomoč

Vlogo za denarno socialno pomoč je treba vložiti pri pristojnem centru za socialno delo na posebnem obrazcu, priložiti pa je treba dokazila, ki so navedena na koncu obrazca. Obrazce lahko najdete in si jih natisnete tudi na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Med prejemanjem denarne socialne pomoči je upravičenec v osmih dneh dolžan sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na prejemanje te pomoči (spremembe glede družinskih članov, dohodkov, ipd.).

O upravičenosti do denarne socialne pomoči izda pristojni center za socialno delo odločbo, zoper katero se upravičenec lahko pritoži, v roku 15 dni od vročitve odločbe na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Dodatne informacije lahko dobite pri strokovni delavki Mateji Gubič (tel.: (04) 5971 203.

UGODNOSTIH IN SUBVENCIJAH, DO KATERIH SO UPRAVIČENI PREJEMNIKI »REDNE« DENARNE SOCIALNE POMOČI

 A) Naročnina za RTV - oprostitev plačila naročnine

Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05) določa, da so plačila naročnine so med drugim oproščeni:

            - socialno ogroženi,

            - invalidi s 100 % telesno okvaro,

            - invalidi z manj kot 100 % telesno okvaro, če jim je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

Socialna ogroženost se dokazuje le s pravnomočno odločbo organa, ki ugotavlja upravičenost:

            - prejemniki trajne DSP po predpisih socialnega varstva,

            - prejemniki DSP po predpisih socialnega varstva.

B)  Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Prijava državljana RS s stalnim prebivališčem v RS v obvezno zdravstveno zavarovanje preko občine  

Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem se državljanu RS, zavarovanim preko občine, zagotavljata v obsegu in pod pogoji, določenimi v ZZVZZ, naslednji pravici:

- plačilo zdravstvenih storitev in

- povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev.

Državljan RS s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po nobeni drugi točki 15. člena ZZVZZ, je obvezno zdravstveno zavarovan preko občine, pod pogojem, da nima nobenih dohodkov oziroma če, kadar živi sam, njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 50 % minimalne plače, oziroma če, kadar živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25 % minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Minimalni dohodek je dohodek, ki je kot tak določen s predpisi s področja socialnega varstva. 

Obvezno zdravstveno zavarovanje ureja državljan RS, ki izpolnjuje pogoje za prijavo v zavarovanje preko občine, pri občini, v kateri ima stalno prebivališče.

Občina ugotovi izpolnjevanje pogojev za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje z odločbo, z veljavnostjo do enega leta, na podlagi izdane pozitivne odločbe pa nato prijavi osebo v obvezno zdravstveno zavarovanje pri pristojni območni enoti oziroma izpostavi ZZZS.

Pravica do kritja zdravstvenih storitev do polne vrednosti zdravstvenih storitev

Republika Slovenija zagotavlja iz proračunskih sredstev razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 2. do 6. točke 23. člena tega zakona za zavarovance in po njih zavarovane družinske člane iz prvega odstavka 15. člena tega zakona pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova in če izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči.

Šteje se, da zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, če je med uveljavljanjem pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev upravičen do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, ki se izda največ za obdobje, za katero se lahko dodeli denarna socialna pomoč.

Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka z odločbo do denarne socialne pomoči ali z odločbo pristojnega centra za socialno delo o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Center za socialno delo obvesti o izdani odločbi Zavod, ki v evidenci o zavarovanih osebah vodi podatek o upravičenosti do kritja polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član je do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev upravičen za čas prejemanja denarne socialne pomoči oziroma za čas izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči.

V skladu z navedenim imajo prejemniki DSP od pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (v nadaljevanju: DZ) in jim ne bo potrebno plačevati dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Podatki o prejemnikih DSP bodo po vročitvi odločbe preko ISCSD posredovani na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS).

Prav tako so do DZ upravičeni tisti, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev DSP, vendar le-te ne prejemajo. Za ugotavljanje izpolnjevanja teh pogojev so pristojni CSD. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da na podlagi tretjega odstavka 259. člena lahko zavod izjemoma odobri zavarovani osebi medicinsko tehnični pripomoček ali zdravilo oziroma v celoti ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica po pravilih. Pravila omenjajo tudi pravico do pogrebnine (148. člen) in do posmrtnine (150. člen) ter pravico do povračil potnih stroškov (153. člen). Z dnem 01.01.2009 so se začele uporabljati spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06, 91/07 in 76/08), ki v 24. členu med drugim določa:

C) Predšolska vzgoja - brezplačen vrtec

Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št 100/2005 - uradno prečiščeno besedilo) v drugem odstavku 32. člena določa, da so starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, plačila oproščeni. To velja tudi za zasebne vrtce, ki jim pripadajo javna sredstva na podlagi 34. člena tega zakona.

  D) Učbeniki v osnovni šoli

Izposoja učbenikov za osnovnošolce je brezplačna.

E) Subvencionirana prehrana v osnovni in srednji šoli

Ministrstvo za šolstvo in šport subvencionira šolsko prehrano za učence in dijake na podlagi  Zakona o šolski prehrani (Ur. l. RS št. 43/2010).

Malica za učence

Splošna subvencija za malico pripada vsem učencem in dijakom, ki se prijavijo na malico, in znaša 2/3 cene malice, dodatno subvencijo za malico pa lahko dobijo tisti učenci in dijaki, ki zanjo zaprosijo. V prijavi na šolsko prehrano vlagatelj poda izjavo, da želi uveljavljati pravico do splošne subvencije. Kdor se tej pravici odpove, mora plačati prispevek v višini cene malice.

Za dodatno subvencijo za malico se zaprosi z vlogo, ki je sestavni del prijavnega obrazca za šolsko prehrano. Vloga se lahko izpolni skupaj s prijavo, lahko pa se odda tudi kadarkoli med šolskim letom;

Kriterij za dodelitev dodatne subvencije za malico je dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku  povprečne plače v Republiki Sloveniji, ugotovljen v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka.

Kriterij:      Delež dodatne subvencije  za malico

Odstotek   povprečne plače                Učenec            Dijak         

Do 30%                                                           1/3                  1/3

Nad 30 % do 55 %                                         -                     1/6

Šola v izjemnih primerih lahko upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini,  nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. V teh primerih učencu ali dijaku šola dodeli dodatno subvencijo za malico v višini 1/3 cene malice, vendar si mora predhodno pridobiti soglasje centra za socialno delo.

Dodatno subvencijo za malico lahko ne glede na kriterij dobijo učenci oziroma dijaki v rejništvu oziroma prosilci za azil.

Sredstva za prehrano učencev in dijakov, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in  domove učencev, se zagotavljajo v okviru sredstev za oskrbo, zato jim ne pripada subvencija za malico. Izjema so le dijaki, ki obiskujejo šolo izven zavoda. Tem dijakom pripada splošna subvencija.

Šola o pravici do dodatne subvencije odloči s sklepom. Vlagatelj se na sklep lahko pritoži.

Kosilo za učence

Za socialno najbolj ogrožene učence država zagotavlja še sredstva za subvencioniranje kosila v vrednosti cene kosila. Kriterij za dodelitev subvencije za kosilo je v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka ugotovljeni dohodek na družinskega člana do 5 % povprečne plače.

Šola o pravici do subvencije za kosilo odloči s sklepom. Vlagatelj se na sklep lahko pritoži.

F) Učbeniki v srednji šoli

Učbeniški skladi v srednjih šolah niso obvezni, vendar jih veliko šol ima. Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (Uradni list RS, št. 43/2002, 65/2007 in 37/2010), določa, da šola zaračuna uporabnikom sklada prispevek za izposojo, ki za posamezen učbenik ne sme biti višja od ene tretjine cene, po kateri je šola nabavila posamezen učbenik.."

G) Subvencioniran prevoz v srednji šoli

Pravilnik o subvencioniranju prevozov za dijake in študente višjih strokovnih šol

(Uradni list RS, št. 71/2007) določa, da skladno s kriteriji, vsem upravičencem pripada subvencija v višini od 7% do 70 % cene mesečne vozovnice. Znesek subvencije za posameznega upravičenca določi na podlagi lestvice, ki upravičence razvršča v razrede. Pri tem se upošteva:

    - bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji,

    - oddaljenost kraja šolanja od kraja stalnega prebivališča.

DRUGE KORISTNE INFORMACIJE

A) Občinske denarne socialne pomoči

 Nekatere občine svojim občanom s stalnim prebivališčem v občini, ki trenutno nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stisk in so se zaradi spleta neugodnih okoliščin, znašli v takšnem položaju, da ne morejo poravnati najnujnejših obveznosti, nudijo enkratno denarno pomoč.

B) Pomoč s strani nevladne organizacije KARITAS

Družine: na osnovi ugotovljenega stanja in v sodelovanju z drugimi socialnimi službami pomaga predvsem s hrano, osebnimi predmeti in občasno pri plačilu osnovnih položnic. Vključeno je tudi svetovanje in pravna pomoč.

Otroci: v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomaga osnovnošolcem pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu kosil in šole v naravi. V mnogih župnijskih karitas je mogoča tudi učna pomoč. V poletnem času je organizirano tudi letovanje v Portorožu in na Pohorju, katerega se vsako leto udeleži prek 200 socialno ogroženih otrok.

Starejši, bolni, invalidi: druženja, organiziranja družabnih srečanj in v obliki sofinanciranja različnih invalidskih pripomočkov. V Škofijski karitas Ljubljana pa poteka poseben program izposoje ortopedskih pripomočkov.

C) Pomoč s strani nevladne organizacije RDEČI KRIŽ

Socialno ogroženim posameznikom in družinam pomaga Rdeči križ Slovenije stalno in občasno zlasti s prehranskimi paketi, higienskimi pripomočki, oblačili in obutvijo, pohištvom in belo tehniko. Poleg tega skrbi za izvajanje sosedske pomoči, organizira delovanje postaj Rdečega križa, pripravlja srečanja starostnikov, organizira in koordinira obiskovanje bolnih oseb, spodbuja delovanje skupin za samopomoč in osebni razvoj ter medgeneracijskih skupin. Pomemben del socialne dejavnosti so programi pomoči za brezdomce in organizacija taborov in letovanj za otroke.

Merila za izpolnjevanje pogojev za najbolj ogrožene osebe iz Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog za obdobje 2009-2010:

1.         prejemniki denarne socialne pomoči,

2.         posamezniki ali družine, ki s svojimi dohodki presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu in za katere pristojni Rdeči križ Slovenije/Območno združenje ali Slovenska Karitas/ Župnijska Karitas oceni, da potrebujejo pomoč oziroma jih na le-te napoti pristojni center za socialno delo…..

D) Subvencija najemnine in odpoved pogodbe o najemu stanovanja

Posameznik lahko pri organu občinske uprave, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, zaprosi za subvencioniranje najemnine. 121 člen Stanovanjskega zakona določa, da je do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju do višine neprofitne najemnine ali bivalni enoti, namenjeni začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, če njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30% njihovega ugotovljenega dohodka in za znesek najemnine, določene v tretjem odstavku tega člena. Minimalni dohodek in ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, se ugotavlja na način, kot ga za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določajo predpisi o socialnem varstvu.

Stanovanjski zakon v 121.a členu določa, da ne glede na deveti odstavek 121. člena tega zakona pripada subvencija prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča.

Stanovanjski zakona (Uradni list RS, št. 69/2003, 18/2004-ZVKSES, 47/2006-ZEN, 9/2007 Odl.US: P-31/06-4, 18/2007 Skl.US: U-I-70/04-18, 45/2008-ZVEtL, 57/2008) v 104. členu določa , da najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati (smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v celoti ter je najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja. V tretjem odstavku istega člena določa, da občinski organ, pristojen za stanovanjske zadeve, lahko najemniku iz prejšnjega odstavka, ki ni upravičen do subvencionirane najemnine, ali ki kljub subvenciji ni zmožen poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, zaradi izjemnih okoliščin začasno odobri izredno pomoč pri uporabi stanovanja.

Kar z drugimi besedami pomeni, da v primeru nezmožnosti plačila najemnine zaradi opravičljivih razlogov v neprofitnem stanovanju ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, vendar mora biti najemnik pri reševanju nastale situacije aktiven, kar pomeni, da mora o svoji stiski pravočasno  (rok 30 dni) obvestiti najemodajalca in sprožiti ustrezne postopke (vložiti vlogo za subvencijo k najemnini, vložiti vlogo za uveljavljanje izredne denarno socialno pomoč pri uporabi stanovanja pri pristojnem občinskem organu).

F) Prepoved izvršbe na denarna sredstva iz naslova denarne socialne pomoči

Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07-uradno prečiščeno besedilo) v prvem odstavku 101. člena  določa, da so prejemki:

-  iz naslova socialne pomoči,

- iz naslova starševskega dodatka, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka in pomoči za opremo novorojenca,

- nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb,

- dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve;

izvzeti iz izvršbe.

Kar z drugimi besedami pomeni, da na navedene prejemke z izvršbo ni mogoče seči. Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače in prejemke iz naslova začasne brezposelnosti pa je na podlagi 102. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju mogoče seči samo tako, da dolžniku ostanejo osnovna sredstva za preživetje oziroma najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči, kar z drugimi besedami pomeni, da vam mora, kljub izvršbi, ostati dovolj sredstev za preživetje.

družinski prejemki

Povezava CSD Šiška (informacije in vloge).

Informativni izračun otroškega dodatka.

starševsko varstvo

Povezava CSD Šiška (informacije in vloge) .

Varstvo otrok rojenih izven zakona in urejanje preživninskih zadev

Urejanje očetovstva

Pri rojstvu otroka zunaj zakonske zveze se starši najpogosteje soočajo s postopkom urejanja očetovstva. Slednjega lahko uredijo s pripoznanjem ali v postopku pred pristojnim sodiščem. Pripoznanje očetovstva je prostovoljna izjava določenega moškega, da je on oče nezakonskega otroka. Pripoznanje se lahko da pred matičarjem, v javni listini, v oporoki ali pa pred Centrom za socialno delo.

Urejanje preživninskih zadev

V slovenski pravni ureditvi velja vzajemna dolžnost preživljanja med člani družine – med starši in otroki, pod posebnimi pogoji pa tudi med otrokom in zakoncem njegovega roditelja (med pastorkom, pastorko in očimom, mačeho), – med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema. Na področju preživljanja je prišlo po 1. 5. 2004, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, do naslednjih sprememb pri urejanju preživnine. Med starši in otroci je urejanje preživnine v pristojnosti sodišč v nepravdnem ali pravdnem postopku. V obratnem razmerju, ko so k preživljanju svojih staršev zavezani otroci, se ureditev preživnine uredi z notarskim sporazumom o preživljanju ali sodno odločbo; med samimi zakonci pa se o preživnini zakonca sporazumeta pred notarjem v obliki izvršilnega notarskega zapisa ali v primeru spora o obstoju pravice do preživljanja o tem odloči sodišče. Najpogosteje se ta potreba pojavlja ob razvezi, odločitev v razvezni sodbi. V kolikor o preživljanju ni bilo odločeno ob razvezi, lahko zakonec to pravico zahteva s posebno tožbo tudi še v roku enega leta od pravnomočne razveze. Novela izrecno določa še o prenehanju pravice do preživljanja po bivšem zakoncu. Nova zakonodaja sledi večji pravni varnosti vseh udeleženih v preživninskem razmerju. Hkrati pa je še vedno odprta pot k dogovarjanju o preživnini. Razlika je v tem, da o preživninskih predlogih presoja sodišče, ki nastopa v vlogi zavezanca za varstvo otrokove koristi in notariat. Sedanja zakonodaja tudi spodbuja starše, da se o preživljanju otroka dogovarjajo, v kolikor sami tega ne zmorejo, pa s pomočjo strokovne pomoči pri Centru za socialno delo. Vloga strokovnega delavca na področju preživljanja na CSD je, da seznani uporabnike:

  • o pomembnosti urejanja preživnine,
  • kdaj je to vprašanje potrebno urediti,
  • s potmi urejanja preživnine,
  • kaj to razmerje zagotavlja v življenju otroka za njegov osebnostni razvoj in
  • nadalje, da starše vodi v enotno videnje, ki sledi koristi otroka oziroma jim pomaga, da dosežejo sporazum.

Če se starši sporazumejo pri Centru za socialno delo se lahko o tem zapiše zapisniška izjava, predlog dogovora, kar predložijo sodišču ali se na osnovi tega zapiše mnenje. V zakonski noveli je sedaj izrecno določena starostna meja upravičenca. Starši so otroka dolžni preživljati starši tudi po dopolnjeni polnoletnosti, v kolikor se redno šola, kar se smatra, da redno opravlja šolske oziroma študijske obveznosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta njegove starosti.