Varstveni dodatek

Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Upravičenci

Do varstvenega dodatka so upravičeni:

  • državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • osebe, ki lahko denarno socialno pomoč in varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,

in so:

  • trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali starejše nad 63 let (ženska) oz. nad 65 let (moški) in niso delovno aktivni in
  • so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bile upravičene do denarne socialne pomoči ali
  • če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

S 1. januarjem 2012 sta se tako državna pokojnina kot varstveni dodatek prenesla med socialnovarstvene prejemke. Državne pokojnine kot samostojnega prejemka po novem ni več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine ali varstvenega dodatka, v kolikor izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, prejemajo denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek.

Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitve pri dedovanju

Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti, …) ali obremeniti. Varstveni dodatek je tudi prejemek, ki se upošteva pri dedovanju po osebi, ki ga je prejemala. To pomeni, da se višina premoženja, ki se deduje, zmanjša za višino prejetega varstvenega dodatka; če pa dediči prejeto pomoč vrnejo, dedujejo celotno premoženje.

Dolžnost preživljanja s strani otrok

Na podlagi 124. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. O preživnini, ki jo je polnoletni otrok zavezan plačevati staršem, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa (ne več dogovora o preživljanju pri CSD), saj ima takšen sporazum znatne posledice za obe strani. Zavezanec sam izbere način preživljanja upravičenca – plačuje preživnino, ga vzame k sebi v preživljanje ali poskrbi za njegovo preživljanje na drug način. Upravičenec lahko iz pomembnih razlogov zahteva, da se mu preživnina določi v denarju (to je po navadi namestitev v domu starejših,..). Če pa do takšnega sporazuma ne pride, potem ostane le tožba za določitev preživnine.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev od stranke, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev zahteva lastno aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, sicer zaradi obstoja t.i. krivdnega razloga do varstvenega dodatka ni upravičena. ZSVarPre v 19. členu določa, da CSD s soglasjem stranke pozove osebe, ki so ga dolžne preživljati k ureditvi tega vprašanja oziroma jih napoti k notarju. Če stranka to zavrača, je mogoče ugotoviti krivdni razlog. Otroci lahko dokažejo, da niso zmožni preživljati svojega starša, na primer, če so sami prejemniki denarne pomoči oziroma imajo nizke dohodke, ki minimalno presegajo cenzus za denarno pomoč za njihovo družino. Iz česar izhaja, da svoje družinske člane težko preživljajo – prednost pred preživljanjem staršev ima namreč preživljanje svoje družine. Če stranka tega ne zavrača, pa otroci ne želijo skleniti sporazuma pri notarju, potem jih mora stranka tožiti, drugače ima krivdni razlog.

 

Preberite več:

Varstveni dodatek | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

 

Pravico do varstvenega dodatka uveljavljate na:

 

 

 

  • Lokacija
    Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljnjim branjem po strani se strinjate z uporabo le teh! Več…

  • Center za socialno delo Tržič
    Usnjarska ulica 3
    4290 Tržič

    Kontakt:
    Tel.: (04) 5971 200
    Fax: (04) 5971 201

    Elektronska pošta: gpcsd.trzic@gov.si