Državna štipendija

Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev. Hkrati pa je njen namen vzbuditi odgovornost upravičencev za šolanje in študij ter skrajšati dobo študija. Je dopolnilni prejemek, namenjen za kritje stroškov, ki nastanejo z izobraževalnim procesom. Državna štipendija se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na kandidatovo stalno prebivališče oz. če kandidat nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na začasno prebivališče. Če kandidat nima ne stalnega in ne začasnega prebivališča v RS, je krajevno pristojen center, kjer je nastal povod za postopek.

Upravičenci

Do državne štipendije so po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upravičeni dijaki in študenti, ki:

  • so starejši od 18 let,
  • so državljani Republike Slovenije,
  • izpolnjujejo druge pogoje po 9. členu Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip), npr. hkrati ne prejemajo katere druge štipendije, niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje,
  • njihov povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem letu ne presegajo 64% neto povprečne plače na družinskega člana v istem obdobju. Z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) je bilo doseženo, da bo za izpolnjevanje materialnega cenzusa do začetka študijskega leta 2013/14 povprečni mesečni dohodek na družinskega člana lahko samo 53 % in ne 64 % neto povprečne plače.

Državno štipendijo za izobraževanje v tujini lahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe.

Dodatki k višini državne štipendije

K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke:

  • dodatek za vrsto in področje izobraževanja: dodatek se dodeli za vrsto in področja izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela enkrat letno določi minister v Seznamu vrst in področij izobraževanja. Dodatek pripada štipendistu do zaključka izobraževalnega programa, za katerega ga je prejel.
  • dodatek za učni ali študijski uspeh: dodatek štipendistu ne pripada v prvem letniku izobraževanja, razen če gre za nadaljevanje izobraževanja za pridobitev višje stopnje izobrazbe.
  • dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča: dodatek za bivanje zunaj stalnega prebivališča. S šolskim/študijskem letom 2012/2013 se ne uveljavlja več dodatek za prevoz na podlagi spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu. Sedaj posebno obliko subvencije za prevoz dodeljujejo le prevozniki javnega prometa za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu.
  • dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

Trajanje in izplačevanje državne štipendije

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.

Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto. Štipendist je upravičen do prejemanja državne štipendije v času podaljšanega absolventskega staža, če v času absolventskega staža ni prejemal državne štipendije ali kakšne druge štipendije (upravičenost za dobo 12 mesecev). Do izteka absolventskega staža oziroma do izteka podaljšanega absolventskega staža je štipendist dolžan štipenditorju predložiti ustrezno dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja (diplomo).

Mirovanje štipendijskega razmerja

Štipendijsko razmerje miruje, če:

  • štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik,
  • dohodek na družinskega člana preseže cenzus za pridobitev štipendije,
  • upravičenec, ki je štipendijo pridobili po ZŠtip, 1. 1. 2012 (ob začetku uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS) še ni star 18 let (v tem primeru štipendijsko razmerje miruje do izpolnitve starostnega pogoja za pridobitev državne štipendije po ZUPJS, torej do 18. leta).

Prenehanje štipendijskega razmerja

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:

  • štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
  • sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
  • izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
  • spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
  • štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov,
  • če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

Vračilo državne štipendije

Štipendist je dolžan vrniti državno štipendijo v primeru prenehanja štipendijskega razmerja za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, in sicer skupaj z obrestmi. Če je štipendijo pridobil na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, eno leto od dokončne odločbe o vračilu štipendije ne more uveljaviti pravice do državne štipendije.

 

Preberite več:

Državne štipendije | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

 

  • Lokacija
    Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljnjim branjem po strani se strinjate z uporabo le teh! Več…

  • Center za socialno delo Tržič
    Usnjarska ulica 3
    4290 Tržič

    Kontakt:
    Tel.: (04) 5971 200
    Fax: (04) 5971 201

    Elektronska pošta: gpcsd.trzic@gov.si